Categories

Dr Vladimir Geiger

Croatian Institute of History

Zagreb, Croatia

 

THE IMPLEMENTATION OF THE DECISION FROM MAY 18, 1945 DEALING WITH THE REMOVAL OF MILITARY GRAVEYARDS AND GRAVES OF „OCCUPIERS“ AND „PEOPLE’S ENEMIES“ IN SLOVENIA

Vol. XXXIV, 2/2016, pp. 45–62
https://doi.org/10.29362/ist20veka.2016.2.gei.45-62

 

ABSTRACT/RESUME: Immediately after the end of World War II Yugoslav communists took various measures to completely and radically liquidate their enemies. One of these measures was a decision of the Ministry of Internal Affairs of the Democratic Federative Yugoslavia from May 18, 1945 to remove the graveyards and individual graves of fallen „occupying“ soldiers and of „people’s enemies“. This measure was concerning the graves and memorial monuments of German, Italian and Hungarian soldiers, as well as members of Ustasha, Chetnik and Slovenian Home Guard units. Removal of graveyards and individual graves of „occupiers“ and „people’s enemies“ was conducted thoroughly in Slovenia. This can be proven by available documents and witnesses of these events as well as by the present day conditions of graveyards localities. Destruction of military graveyards of „enemies“ was conducted in Yugoslavia not only in the immediate postwar period, but also later. Even during the late 1980s State Security service observed locations of unmarked graves, especially those better known, in order to identify all those who visited these locations where during the war and immediately after „enemy” soldiers and civilians were executed and buried. After the World War II, graves and graveyard of killed partisans as well as graves and graveyards of the „victims of fascist terror“ were protected according to the law, taken care of and maintained. Graves and graveyards of „enemy” soldiers and graves of those who „collaborated with the occupying powers“ were outside the law. The situation remained unchanged until the dissolution of the Socialist Federative Republic of Yugoslavia.

 

KEYWORDS: Slovenia, 1945, Decision to remove the graveyards and individual graves of „occupiers“ and „people’s enemies“, Communist repression

 

SOURCES:

  • Arhiv Hrvatske biskupske konferencije, Zagreb – spisi 1945.
  • Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana – Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije
  • Nadškofijski arhiv v Ljubljana – Zapuščina škofa Antona Vovka
  • Pokrajinski arhiv v Novi Gorici – Komisija za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti Občine Vipava; Krajevni ljudski odbor Vrhpolje
  • Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Škofja Loka – Krajevni ljudski odbor Pevno
  • „Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti“. Uradni list Socijalistične Republike Slovenije, št. 34, 19. XI. 1984, 1875–1879.
  • Volksbund Deutsche Kriegsgräberfürsorge e. V. / Kriegsgräberstätt. http://www.volksbund.de/kriegsgraeberstaetten.htm

 

REFERENCES:

  • Vovk, Anton. V spomin in opomin. Osebni zapisi škofa Antona Vovka od 1945 do 1953. Uredil Blaž Otrin. Ljubljana: Družina, 2008.
  • Benedik, Franc. „Nemško vojaško pokopališče v Kranju“. Kranjski zbornik 2000, (2000), 250–259.
  • Črnej, Janez. Grobišča na Štajerskem. Ljubljana: Samozaložba, 2009.
  • Deželak Barič, Vida. „Posledice vojnega nasilja. Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje na Slovenskem“. U: Nasilje vojnih i povojnih dni. Uredila Nevenka Troha, 11–46. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2014.
  • Dolinar, France Martin. „Duhovniki v primežu revolucije“. U: Žrtve vojne in revolucije. Zbornik. Uredniški odbor Janvit Golob, Peter Vodopivec, Janko Prunk i Milena Basta, 61–69. Ljubljana: Državni svet Republike Slovenije, 2005.
  • Farne spominske plošče, 1. Uredil Branko Rozman. Ljubljana: Družina, 1995.
  • Farne spominske plošče, 2. Uredil Janez Gril. Ljubljana: Družina, 2000.
  • Farne spominske plošče, 3. Uredila Anton Drobnič, Franc Popek i Jožef Kočar. Ljubljana: Družina, 2012.
  • Ferenc, Mitja. „’… Grobovi so zravnani in zaraščeni’ (Seznam grobov sovražnikovih vojakov padlih iz časa 2. svetovne vojne na območju občine Ilirska Bistrica)“. Prispevki za novejšo zgodovino, št. 1, (2004), 160–168.
  • Ferenc, Mitja. „Taborišče Teharje in prikrita grobišča v Sloveniji“. U: Iz zgodovine Celja 1941–1945. Glavna urednica Marija Počivavšek, 215–248. Celje: Muzej novejše zgodovine, 2004.
  • Ferenc, Mitja. „Zamločana grobišča Druge svetovne vojne v Sloveniji“. U: Totalitarizmi na Slovenskem v 20. stoletju. Zbornik slovenskih prispevkov z javne tribune z naslovom Zločini totalitarnih režimov, ki je potekala 8. aprila 2008 v prostorih Evropske komisije v Bruslju. Uredil Damjan Hančič, 142–152. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo, 2010
  • Ferenc, Mitja. Kočevska pusta in prazna. Nemško jezikovno območje na Kočevskem po odselitvi Nemcev. Ljubljana: Modrijan, 2005.
  • Ferenc, Mitja. Prekopi žrtev iz prikritih grobišč (1991.–2011). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012.
  • Ferenc, Mitja. Prikrito in očem zakrito. Prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne. Celje: Muzej novejše zgodovine, 2005.
  • Ferenc Mitja, i Želimir Kužatko. Prikrivena grobišta Hrvata u Republici Sloveniji/Prikrita grobišča Hrvatov v Republiki Sloveniji/Hidden Croatian Mass Graves in the Republic of Slovenia. Zagreb: Počasni bleiburški vod, 2007.
  • Ferenc Mitja, Gojko Zupan, i Mateja Bavdaž. Pokopališča in nadgrobniki kočevskih Nemcev/Friedhöfe und Grabsteine der Gottscheer Deutschen/Cemeteries and Tombstones of the Gottscheer Germans. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2002.
  • Geiger, Vladimir. „Nekoliko podataka o uklanjanju vojnih grobalja i grobova ’okupatora’ i ’narodnih neprijatelja’ u Bosni i Hercegovini nakon Drugoga svjetskog rata“. Politički zatvorenik, br. 262, (2015), 24–26.
  • Geiger, Vladimir. „Nekoliko podataka o uklanjanju vojnih grobalja i grobova ’okupatora’ i ’narodnih neprijatelja’ u Bosni i Hercegovini nakon Drugoga svjetskog rata (II.)“. Politički zatvorenik, br. 263, (2015), 18–21.
  • Geiger, Vladimir. „Nekoliko podataka o uklanjanju vojnih grobalja i grobova ’okupatora’ i ’narodnih neprijatelja’ u Vojvodini nakon Drugog svjetskog rata“/„Einige Tatsachen über das entfernen von Militärfriedhöfen und Gräbern der ’Okkupatoren’ und ’Staatsfeinde’ in Wojwodina nach dem Zweiten Weltkrieg“. Fenster, br./Nr. 17, (2015), 12–15/16–19.
  • Geiger, Vladimir. „O uklanjanju vojnih grobalja i grobova ’okupatora’ i ’narodnih neprijatelja’ u Sloveniji nakon Drugog svjetskog rata“. Politički zatvorenik, br. 264, (2015), 29–32.
  • Geiger, Vladimir. „O uklanjanju vojnih grobalja i grobova ’okupatora’ i ’narodnih neprijatelja’ u Sloveniji nakon Drugog svjetskog rata (II.)“. Politički zatvorenik, br. 265, (2015), 38–42.
  • Geiger, Vladimir. „Odluka o uklanjanju grobalja i grobova ’okupatora’ i ’narodnih neprijatelja’ Ministarstva unutarnjih poslova DF Jugoslavije od 18. svibnja 1945“. Politički zatvorenik, br. 257, (2014), 34–39.
  • Geiger, Vladimir. „Odluka o uklanjanju grobalja i grobova ’okupatora’ i ’narodnih neprijatelja’ Ministarstva unutarnjih poslova DF Jugoslavije od 18. svibnja 1945. (II.)“. Politički zatvorenik, br. 258, (2014), 29–34.
  • Geiger, Vladimir. „Odluka o uklanjanju grobalja i grobova ’okupatora’ i ’narodnih neprijatelja’ Ministarstva unutarnjih poslova DF Jugoslavije od 18. svibnja 1945. (III.)“. Politički zatvorenik, br. 259, (2014), 12–17.
  • Geiger, Vladimir. „Odluka o uklanjanju grobalja i grobova ’okupatora’ i ’narodnih neprijatelja’ Ministarstva unutarnjih poslova DF Jugoslavije od 18. svibnja 1945. i Katolička crkva u Jugoslaviji“. Tkalčić, br. 18, (2014), 387–426.
  • Geiger Vladimir, i Slađana Josipović Batorek. „O provođenju odluke komunističkih vlasti iz 1945. o uklanjanju grobalja i grobova ’okupatora’ i ’narodnih neprijatelja’ u Slavoniji i Srijemu“. Scrinia slavonica, sv. 15, (2015), 291–316.
  • Hubad, Jože. „Orlov vrh – simbol slovenstva“. Zaveza, št. 13, (1994), 59–61.
  • Jamnik, Pavel. „Zavedanje zločina. Začetki policijskega in tožilskega preiskovanja nezastarljivih zločinov, storjenih po koncu 2. svetovne vojne v Sloveniji“. U: Totalitarizmi – vprašanja in izzivi. Ob dvajsetletnici padca železne zavese v Evropi. Zbornik prispevkov z mednarodnega posveta 9. novembra 2009. v Ljubljani. Uredila Mateja Čoh, 95–112. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo, 2009.
  • Lopičić-Jančić, Jelena Đ. Krivičnopravna zaštita ratnih zarobljenika u jugoslovenskom krivičnom pravu. Beograd: IP „Vaša knjiga“ d. o. o., 2005.
  • Maček, Janko. „Ob 70-letnici spominske kapelice prve in druge svetovne vojne ter revolucije v Rovtah“. Zaveza, št. 94, (2014), 13–22.
  • Maček, Janko. „Revolucija jim je zadala neozdravljive rane“. Zaveza, št. 79, (2010), 16–24.
  • Mikola, Milko. Rdeče nasilje. Represija v Sloveniji po letu 1945. Celje – Ljubljana: Mohorjeva družba, 2012.
  • „Na Orlovem vrhu zadnjem počivališču slovenskih junakov. Slike s spominskih žalnih slovesnosti na praznik Vseh svetih leta 1944.”/„Gedenkfeier auf Orlov vrh. Der letzte Grabstätte slowenischer Helden Aufnahmen von don Feierlichkeiten am Allerheillgentag 1944 auf dem Ehrenfriedhof am Schloßberg“. Slovensko domobranstvo, št. 8, (1944), 4–5.
  • „Odkritje spomenika padlim v Rovtah“/„Eröffnung einer Heldengedenkstätte in Rovte“. Slovensko domobranstvo, št. 8, (1944), 6.
  • Perme, Franc. „Zamolčani grobovi in njihove žrtve“. U: Zamolčani grobovi in njihove žrtve 1941–1948. Zbornik. Uredniški odbor Franc Perme, Anton Žitnik, i Davorin Žitnik, 66–75. Ljubljana – Grosuplje: Društvo za ureditev zamolčanih grobov, 1998.
  • Petković, Boško. Međunarodne konvencije o ratnom pravu. Zagreb: Sveučilišna tiskara d. o.o., 1992.
  • Podberšič, Renato. Revolucionarno nasilje na Primorskem. Goriška in Vipavska 1941–1945. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo, 2011.
  • Vučinić, Zoran. Međunarodno ratno i humanitarno pravo. Beograd: Službeni glasnik, 2006.